Najpogostejša vprašanja Kontakt
  • Kdo lahko sodeluje v Erasmus program?

  • Če želiš sodelovati v Erasmus programu, moraš izpolnjevati naslednje pogoje:

    ·         Imaš status študenta na izmed držav sodelujočih v program Erasmus in boš študij zaključil s diplomo ( ali doktoratom)

    ·         Uspešno si zaključilli vsaj eno leto študija.

    ·         Še nisi bil na izmenjavi v okviru programa Erasmus

     

  • Kako se prijavim na Erasmus program in kam lahko grem?

  • Če izpolnjuješ pogoje pod vprašanjem 1., takrat se obrni na pisarno za mednarodne odnose ali  ERASMUS pisarno na matični fakulteti. Tam boš dobil vse informacije o študentkih izmenjavah, v katere je vključena tvoja fakulteta  – na katere univerze in fakultete lahko greš ter v katere države. Te informacije dobiš tudi na spletni strani univerze, katero obiskuješ in na spletnem portalu ŠMIC (Študentski mednarodni informacijski center).

    Kot Erasmus študent lahko odpotujem na mobilnost v naslednje države:

    27 držav članic EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luxemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija, Turčija, Hrvaška in Švica ter države EFTA: Norveška, Islandija, Lihtenštajn.

  • Kako dolgo sem lahko Erasmus študent?
  • Erasmus program lahko traja od najmanj tri mesece do enega leta. Erasmus študentje največkrat ostanejo na izmenjavi en ali dva semestra. Upoštevajte, da se študijsko leto iz leta v leto spreminja, prav tako pa se razlikuje od države do države. Nekatere univerze dovolijo študentom, da študij v tujini opravljajo v različnih mestih.
  • Ali si lahko sam izberem Univerzo, na katero bi rad šel?

  • Matična fakulteta ima z izbranimi fakultetami v tujini sklenjene bilateralne dogovore o sodelovanju. Med temi fakultetami pa lahko ti izbiraš na katero bi rad odšel.

  • Ali je potrebno upoštevati kakšne roke prijav?

  • Potrebno je upoštevati roke prijav, ki jih določi matična fakulteta. Roki so objavljeni 2krat letno, pred začetkom vsakega semestra. Vprašajte na svoji Univerzi za roke prijav.

  • Ali lahko zaprosim za Erasmus štipendijo?

  • Da, Erasmus štipendija se dodeli na tisoče študentom na izmenjavi. Te štipendije so predvidene, da si študenti pokrijejo stroške, ki jih imajo na izmenjavi v tujini s prevozom, bivanjem, jezikovnimi tečaji… Erasmus štipendije so predvidene za čas študija v tujini (od 3 mesecev do celotnega študijskega leta). Štipendije se med seboj ne izključujejo z Erasmus štipendijo.

  • Koliko znaša Erasmus štipendija?

  • Višina dotacije se razlikuje od države do države, ampak na noben način ne bi smeli pričakovati, da bo ta štipendija krila vse stroške. Erasmus dotacija je namenjena temu, da študentu delno krije stroške bivanja v tuji državi. Lahko je združena z dodatnimi denarnimi sredstvi, ki jih priskrbi univerza, tvoja država, regija, mesto ali kakšno drugo javno ali privatno telo. Naraščajoče število privatnih družb ponuja mobilnostne dotacije. Prav tako je pri banki mogoče vzeti študentsko posojilo. Čim prej premislite, kako si boste financirali obdobje študija v tujini.

  • Ali obstajajo še kakšne druge vrste dotacij, za katere lahko zaprosim?

  • Da. Za informacije o drugih dotacijah, ki so na voljo v vaši državi,  kontaktirajte CMEPIUS (Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja) ali pisarno za mednarodne odnose vaše univerze. Prav tako si lahko pomagate s PLOTEUS-em (Portal o možnostih izobraževanja v evropskem prostoru), ki vsebuje člen o dotacijah (»Izmenjave in dotacije«).

  • Kaj storiti, če ne dobim ERASMUS štipendije?

  • Tudi če ne dobiš ERASMUS štipendije, obdržiš status »ERASMUS študenta«,ki ni odvisen od tega, da študent dobi ERASMUS dotacijo. Tudi brez nje boste doma dobili polno akademsko priznanje študija v tujini. Poleg tega ima vsak študent programa ERASMUS korist od sredstev, ki so jim namenjena v obliki »welcome« dogodkov, predstavitev univerze gostiteljice, jezikovnih tečajev, akademskih nasvetov ali praktičnih zadev, kot so pomoč pri iskanju nastanitve itd. Takšna oblika pomoči je odvisna izključno od univerze gostiteljice. 

  • Ali moram plačati šolnino tuji univerzi?

  • Eden izmed pogojev programa ERASMUS je, da gostiteljski instituciji ni potrebno plačati šolnine (za poučevanje, registracijo, izpite, knjižnico itd.). Manjši prispevki se plačajo za zavarovanje, stroške fotokopiranja ipd., vendar je cena ista kot za domače študente.

  • Ali mi bodo na domači fakulteti priznali izpite, ki sem jih naredil/a v tujini?

  • Da. ERASMUS študij je povezan in združen s programom študija doma. Izpiti se morajo priznati v celoti, tako kot je bilo dogovorjeno v študijskem sporazumu (learning agreement). Vendar v praksi žal ni vedno tako, zavaruješ se lahko, da skleneš sporazume o priznavanju izpitov z nosilcem predmeta na matični fakulteti.

  • Kaj je študijski sporazum/learning agreement?

  • Od študentov programa ERASMUS se pričakuje, da bodo izpolnili študijski sporazum in ga podpisali tako oni, kot tudi domača in tuja univerza. Študijski sporazum je pogodba, ki natančno prikazuje, katere premete/izpite boste opravljali. Preden prispete na univerzo gostiteljico, bi že morala biti izpolnjena. Kasnejše spremembe so dovoljene, vendar se morajo strinjati vsi trije podpisniki. Ob koncu študija v tujini bosta tako tuja kot domača univerza študentu priskrbela poročilo, na katerem bodo prikazani rezultati doseženi med študijem v tujini.

  • Kaj je ECTS?

  • Da bi olajšali sistem priznavanja izpitov, je večina evropskih univerz sprejela ECTS (European Credit Transfer System). Ta sistem omogoča razmeroma lahko lestvico, ki kaže koliko kreditnih točk je študent zbral, da izpolni zahteve. Npr. za posamezni letnik moraš ponavadi zbrati 60 ECTS točk.

  • Kaj pa izpiti?

  • Fakulteta gostiteljica razpiše izpite za ERASMUS študente, ki jih lahko opravljaš. Med naborom izbereš izpite, ki jih boš opravljal. Bodi pozoren, da nabereš dovolj ECTS točk. Predmeti se večinoma predavajo v angleškem jeziku, v določenih državah pa tudi v maternem jeziku.

  • Ali obstaja minimalno ali maksimalno število izpitov, ki jih moram opraviti na tuji univerzi?

  • Važno je, da zbereš dovolj ECTS točk, v izbranem obdobju. Za obdobje treh mesecev jih potrebuješ 15, za 6 mesecev 30 ECTS in za celo študijsko leto 60 ECTS točk.

  • Kaj, če moja univerza ne prizna izpitov ko so v učnem sporazumu?

  • Zavrnitev matične univerze, pridobljenih kreditov, ki jih študent po učnem  sporazumu pridobi  je kršitev  Erasmus univerzitetne  listine. Vsaki univerzi, ki ne spoštuje svojih obveznosti, je malo verjetno, da se prenovi njena Erasmus Univerzitetna listina zato  izgubi svojo pravico do financiranja. Študenti, ki ga taka  zavrnitev doleti, se mora  obrniti na vseživljenjsko učenje, nacionalno agencijo v državi, njihove univerze.

    Ko je podpisan študijski sporazum z vseh strani, se vam morajo priznati vsi opravljeni izpiti.

  • Kako dobro moramo govoriti jezik države v katero grem?

  • Morate  pridobili dovolj znanja o jeziku, v katerem bodo potekal  predavanja, ki se jih boste udeležili. To je mogoče z izobrazbo jezika  v tujini, tečaja tujih jezikov na univerzi, ali pa preprosto s tem, ko boste nekaj časa preživel v tujini.

     
  • Ali obstajajo pripravljalni jezikovni tečaji?

  • Najprej  se lahko udeležiš jezikovnega tečaja na svoji univerzi pred odhodom na izmenjavo ali pa se tečaja udeležiš na gostujoči  univerzi pred začetkom tvojega študija v tujini.   Poleg tega ponavadi  ponudijo v institucijah gostiteljic, državah kjer je jezik splošno  manj  uporabljen  in težji , Erasmus intenzivne jezikovne tečaje (EILC).

  • Ali je dolžnost univerze gostiteljice da mi priskrbi nastanitev?

  • Ne država gostiteljica nima te obveznosti . Razen v primeru, da imata državi v bilateralnem sporazumu kakšen poseben dogovor glede tega, kar pa se lahko pozanimaš v mednarodni pisarni na svoji univerzi. Če ima fakulteta oz. univerza gostiteljica na voljo lastne študentske domove jih praviloma ponudi mednarodnim študentom.

  • Kje lahko dobim informacije o nastanitvi?

  • Da si najdeš nastanitev je eden od prvih  prvih korakov Erasmus izkušnje. Ponavadi je najcenejša varianta najem sobe v študentskem kampu. Najboljše je, da čimprej kontaktiraš pisarno v študentskem kampu tvoje gostujoče fakultete. Za pomoč se lahko obrneš tudi na mednarodno pisarno na tvoji univerzi. Lahko pa se pozanimaš tudi v pisarni tvoje gostujoče univerze, če imajo kaj informacij o študentskih nastanitvah. Lokalni mediji  tudi ponavadi objavljajo ponudbo študentskih nastanitev.

  • Kako bo moja Erasmus izkušnja vplivala na moje zaposlitvene kvalifikacije?

  • Nedavne raziskave kažejo da so lahko tvoje zaposlitvene priložnosti  boljše če preživiš nekaj časa v tujini. Veliko bivših ERASMUS študentov, še posebej tistih, ki so bili na izmenjavi 6 ali 12 mesecev, najdejo službe ali pa s tem povezane naloge , ki  zahtevajo mednarodno strokovno znanje  ki ga lahko pridobimo med študijem v tujini; kot so jezik, profesionalno znanje  o gostujoči državi, znanje iz prve roke o njihovi kulturi in družbi. 

  • Obstajajo posebne ugodnosti za študente s posebnimi potrebami?

  • Seveda. Te poskrbijo da lahko študentje s posebnimi potrebami v celoti izkoristijo evropski dogovor mobilnosti, ERASUS program posveča  pozornost  spremljanju, sprejemu, fizični dostopnosti, pedagoški in tehnični podpori  in še posebej financiranju dodatnih stroškov. 

  • Lahko dobim kakšna denarna sredstva za pripravljalne jezikovne tečaje?

  • Za Erasmus študente, ki gredo v države kjer je nacionalni jezik splošno manj uporabljen in težji lahko dobijo posebno finančno pomoč od ERASMUS intensive language courses (EILC) v gostujoči državi, vendar ga predhodno vključijo v urnik za čas študijske izmenjave. Tovrstno pomoč lahko dobijo samo študentje, za obdobje ERASMUS izmenjave v tujini , prednost pa imajo kandidati ki bodo na izmenjavi dalje časa. 

  • Ali imam kakšne obveznosti po tem ko sem Erasmus študent in končam svojo izmenjavo?

  • Slovenske univerze zahtevajo od študentov, ko se vrnejo iz izmenjave za njihovo mnenje o ERASMUS izkušnji. To  vključuje  kratko poročilo o vaši izkušnji v tujini, ki pa lahko pomaga lokalni študentski organizaciji ali posameznemu študentu  ter  nudi informacije ali nasvete tako za tiste ki gredo na izmenjavo ali pa tiste, ki pridejo v Slovenijo. Prav tako je možno  to uporabiti za  IRIS (Integrated Reporting for International Students) kje potekajo spletne debate. Spodbujamo vse ERASMUS študente, da to naredijo, saj lahko le  z njihovimi izkušnjami in komentarji  izboljšamo ERASMUS izmenjavo. 

  • Ali so kakšne študentske organizacije katere mi lahko pomagajo dobiti dodatne informacije na to temo?

  • Obstajajo različne Evropske študentske organizacije oziroma društva od katerih lahko pridobite več informacij o visokošolskem izobraževanju, univerzah, ki jih potrebujete kot Erasmus študent:

    -      AEGEE: Association des etats generaux des etudiants de l'Europe (Evropski študentski forum)

    -      ESU: European student union

    -      ESN: Erasmus student network

  • Ali sem upravičen do dotacije za študij v tujini v državah katere ne podpirajo Erasmus programa?

  • Na izbiro sta SOCRATES in Erasmus Mundus izmenjavi. Če izbrana država ne ponuja SOCRATES izmenjave, se odločiš za Erasmus Mundus izmenjavo. Erasmus Mundus program ponuja evropskim študentom, učiteljem, raziskovalcem in zaposlenim na univerzah dotacijo za določeno obdobje študija na univerzah.

  • Kaj moraš imeti sklenjeno pred odhodom na izmenjavo?

  • a)   Potrditev od obeh strani, da bosta natančno soglašali s pogoji Erasmus sodelovanja.

    b)   Učni sporazum med domačo in tujo fakulteto (natančno določene akademske zahteve in vsebine).