• ŠOUM

    ŠOUM
    Študetska Organizacija Univerze v Mariboru
  • Študentska delovna brigada

    Študentska delovna brigada
    Študentska delovna brigada je eden največjih prostovoljnih projektov v Sloveniji. Vsakoletno se študenti odpravimo na demografsko ogroženo območje in pomagamo pri obnovi njihovega kraja.
  • Šourock

    Šourock
    Natečaj za najboljšo dijaško/študentsko rock skupino. Prijave se zaključijo februarja, predizbori in finale pa potekajo v aprilu in maju.
  • Fakulteta ŠOUM

    Fakulteta ŠOUM
    Spletna stran, kjer lahko najdete odgovore na vsa vprašanja o študiju in problemih, ki nastanejo ob njem. Priključi se forumu Problema NI in uspešno zaključi šolanje.
  • SCIM

    Scim
    Spletna stran Mednarodnega študentskega festivala SCiM, ki v poletnih mesecih v Mariboru gosti okoli 50 študentov iz celega sveta. Tudi ti lahko sodeluješ.
  • Lampiončki

    Lampijončki
    Največja zabava na prostem na Štajerskem, ki vsako leto privabi več tisoč glavo množico mladih z vse Slovenije. Prireditev tradicionalno poteka v mesecu maju.
  • Dostop.si

    Dostop
    Največji informacijski portal za mlade ponuja bogat izbor pokrivanja dogodkov in zabavnih vsebin na mladinskem področju.
  • Študentske družine

    Študentske družine
    Klub študentskih in dijaških družin Maribor svojim članom ponuja številne ugodnosti in dogodke, ki študentskim družinam polepšajo vsakdan.

Erasmus izkušnja Göttingen

Izmenjavo sem podaljšala še en semester

Želja po Erasmus izmenjavi se je pojavila že v času osnovne šole, ko se je iz le-te iz  Düsseldorfa vrnila najstarejša sestra in mi pripovedovala zgodbe in dogodivščine iz takrat preteklih desetih mesecev. Dokončna odločitev je padla v četrtem letniku študija, saj sem absolventsko leto želela preživeti prijetno s koristnim in v tujini. Nemški jezik je v pravni stroki iz leta v leto pomembnejši, zato o izbiri Nemčije ni bilo dvoma.
 

Univerza Georg-August Göttingen z bogato zgodovino in eno največjih nemških knjižnic, z več kot šest milijoni medijskih vsebin, odlično skrbi za svoje študente. S študentsko izkaznico nam je omogočen brezplačen obisk muzejev, gledališča in opere, brezplačna udeležba na tečajih trinajstih tujih jezikov, z opravo katerih se pridobi certifikat znanja jezika na določeni stopnji in brezplačno koriščenje vlakov po celotni Spodnji Saški, vključno do Kassla, Bremna in Hamburga ter obilo ugodnosti pri določenih storitvah in v prodajalnah v samem Göttingenu.

Srednje veliko mesto z nekaj več kot 25.000 študenti, od tega 7.000 tujih, daje možnost spoznati ljudi zelo različnih kultur. Ti postanejo tvoji prijatelji, s katerimi doživljaš pestro izbiro nočnega življenja in nepozabnih zabav, organiziranih v samem campusu in centralnih stavbah Univerze, si z njimi popestriš, ob kuhanju tradicionalnih tujih jedi ali preprosto pivu, razne popoldneve in večere ter se udeležuješ ugodnih izletov po Nemčiji, organiziranih s strani pisarne za mednarodne zadeve. Zagretost, pridnost in sprotno delo nemških študentov pa tudi nam daje veliko motivacije in zato ob vsem dogajanju ne pozabimo na študij. To so le nekateri razlogi, zaradi katerih sem podaljšala izmenjavo še v naslednji poletni semester, katerega že nestrpno pričakujem in se ga zelo veselim.

Tamara Žajdela

Erasmus buddy

Kako je biti Erasmus buddy - mentor

Letošnje študijsko leto sem se odločila postati mentorica Erasmus študentom in tudi aktivna članica ESN Maribor. Za to sem se odločila, ker že od nekdaj rada spoznavam nove ljudi, kulture, jezike … Tako se je to zdela najboljša odločitev. Naučiš se veliko novega, obenem pa pomagaš tujim študentom, najprej pri samem prihodu v Maribor, urejanju vseh potrebnih papirjev, nato pa sledi druženje in spoznavanje, sredine zabave v KMŠ-ju, skupna potovanje in še mnogo več. Vse skupaj ti prinese res nepozabne spomine in že sedaj smo z nekaterimi študenti stkali trdna prijateljstva in tako vem, da bomo v stikih tudi po koncu njihove izmenjave. Torej vsi, ki radi spoznavate nove ljudi, kulture, jezike in vse ostalo, kar pride zraven, to je super priložnost za vas. Tako da jo izkoristite! Ne bo vam žal.

Nastja Novak

 

BEST

Zimski tečaj v Gradcu

Mozartove kroglice, tradicionalne jedi, dodajanje bučnega olja vsepovsod k hrani, vožnja s tramom in plesanje polke? Vse to in še mnogo več smo doživeli na BEST zimskem tečaju za tuje študente iz cele Evrope v Gradcu. Najprej so nas organizatorji peljali na celodnevni izlet v okolico Gradca, kjer smo si ogledali tradicionalno in mehanizirano pridelovanje vina, kjer smo tudi lahko poskusili kar nekaj žlahtnih vrst vin, ki so značilne za njihovo regijo. Proti koncu dneva pa smo si privoščili še večerjo z avstrijskimi jedmi. Tekom tedna so študentje imeli priložnost spoznati, kaj vse vpliva na to, da imamo določeno vrste hrane radi, kako okušamo, vonjamo, ter kaj se dogaja z našimi čutili, ko le ta pridejo v stik s hrano in pijačo. Poleg predavanj so udeleženci teorijo nadgradili z eksperimenti, praktičnimi testiranji in obiski podjetij. Tako so obiskali in se seznanili z delovanjem pivovarn, vinarn in žganjarn, kjer so imeli številne degustacije izdelkov, katere je določena tovarna pridelovala. Seveda pa še zraven resnega dela in teorije pride sproščen, zabavni del. Udeleženci so obiskali skoraj vse dele Gradca, se povzpeli na hrib, kjer stoji znameniti stolp ter dodobra spoznali najbolj znane in obiskane pube in nočno življenje Gradca. Tako je sleherni udeleženec zimskega tečaja odšel domov poln nepozabnih, norih spominov, novih prijateljev iz vse Evrope, delčkom polke v nogah in načrtih za ponovno snidenje - nekje drugje v Evropi.

Tamara Simonič

Azija

Med stožčastimi klobuki, sloni, riževimi polji in še čim

Klaudija in Aljaž sta se pred dvema letoma v mesecu marcu podala na neponovljivo izkušnjo. Kar štiri mesece sta delala in potovala po Kitajski in JV Aziji ter se med drugim kopala s sloni, skrbela za pande in plavala z morskimi psi.

Oba obožujeta potovanja, tokrat pa sta se v tujino odpravila tudi zaradi nabiranja delovnih izkušenj. Včlanila sta se v študentsko organizacijo AIESEC in se prijavila za prakso, prejela kar nekaj ponudb in med njimi izbrala učenje angleščine na zasebni jezikovni šoli v Biškeku, glavnem mestu Kirgizije. Delo je potekalo v obliki jezikovnih vaj, kjer sta izbirala različne teme, o katerih so se nato z učenci pogovarjali. Po zaključenih dveh mesecih dela pa sta si privoščila zaslužene počitnice – dva meseca potovanja po Kitajski ter jugovzhodni Aziji, vključujoč Malezijo, Vietnam, Laos, Kambodžo ter Bangkok, od koder sta letela domov. Na njunem popotniškem zemljevidu so bile številne postojanke. Iz Biškeka, ki leži na severu države, sta se odpravila na jug, do mesta Osh, v katerem je bilo še vedno moč čutiti napetost in posledice junijske revolucije med Kirgizi in Uzbekistanci. Obiskala sta tudi majhno vasico malo pred kirgiško-kitajsko mejo, Sary-Tash, kjer sta naletela na edinega turista v Kirgiziji nasploh – Nemca, ki je prikolesaril vse iz Nemčije. Nato sta krenila proti kitajski meji, in sicer sta štopala kamion, ki ju je preko Pamirskih planin, bolje znanih pod besedno zvezo 'streha sveta' med zasneženimi sedemtisočaki pripeljal v Irkeshtam, do meje. Na Kitajskem sta se podala tudi do Chengduja, 14-milijonskega, visoko razvitega mesta, v katerem sta bila za en dan prostovoljca in skrbela za pande v raziskovalnem centru za ta ljubka bitja.

Nadaljevala sta v Maleziji, kjer sta šla tudi do otočka Pulau Perhentian Kecil in med drugim snorkljala z morskimi želvami ter nenevarnimi morskimi psi. Nato je sledil Vietnam. Pravita, da je ta vse, kar prikazujejo slike na internetu in razglednice, ki jih prejmete. Širna riževa polja in široki stožčasti klobuki sredi njih. Južni del Vietnama je znan po delti reke Mekong, ki je preprosto ogromna. Opaziš plavajoče tržnice in ljudi, ki z reko odraščajo ter jim ta tudi pomeni vir dohodka skozi vse življenje. Malce bolj proti severu slovi ta država po čudovitih plažah. Prav tako sta si ogledala največjo znamenitosti Vietnama – apnenčaste stožce Ha Long Bay, ki molijo iz morja. Nato sta krenila še v Laos. Od meje do prve vasice je bilo devet ur vožnje v minibusu za 20 ljudi (bilo pa jih je 45 in še »tona« prtljage na strehi). Ko so prispeli do reke Nam Ou, so jo prečkali v dolgem lesenem čolniču. Mostu ni bilo. V vasici, ki je celo premogla banko, a ni bila odprta, sta naletela na štiri popotnike iz Nemčije in Švice, ki so bili toliko prijazni in jima posodili denar, da so lahko vsi namesto po cesti odpluli po reki do prvega večjega mesta Luang Prabang, kjer so celo imeli bankomat. Vožnja po vodi je trajala vsega skupaj tri dni, prenočili pa so v vasicah, ki so dostopne le s čolnom. Pod tem imenom si ne gre predstavljati kakšnega modernega 'žrebca', ampak čolnič, ravno dovolj širok, da drug zraven drugega sedita dva potnika, in dovolj dolg, da je še za prtljago in voznika. Hvala bogu je bilo zbitih tudi nekaj desk nad njihovo glavo, prekritih s platnom, ker jih je vse tri dni zalival dež. Kamorkoli so pogledali, je bila džungla. Tu in tam so celo uzrli ljudi, ki so živeli v votlinah ob reki. V glavnem, prečudovito.
 
Ko so prispeli v Luang Prabang, mestece veliko kot Maribor, skrito v džungli, sta se med drugim kopala slonom za vratom v Mekongu. Od tam sta odšla proti Vang Viengu, laoškemu mestu zabave, in se tam v napihnjenih zračnicah spuščala po reki. Vsepovsod okrog so bili bari, iz katerih ti vržejo vrv in te potegnejo na breg, da spiješ kakšno pijačko, dve, preden nadaljuješ vzdolž reke. Sledila je Kambodža, ki je v primerjavi z Vietnamom ali Laosom predvsem ravninska dežela, katere prebivalci živijo v preprostih barakah, zbitih iz lesa, brez vrat ali oken, med glavnimi prevoznimi sredstvi na podeželju pa sta kolo ali vodni bivol. Tu preprosto – živijo. So vedno nasmejani in čudoviti ljudje, kljub trdi vladi Kmerov, ki so jih še pred nedavnim zatirali. Svojo pot sta zaključila v Bangkoku, kjer sta ostala le dan in pol ter nato po štirih mesecih bivanja v tujih deželah odletela domov, bogatejša za ogromno dobrih pa tudi nekaj manj prijetnih izkušenj. Te kraje sta izbrala, ker so neznani. Če odštejem tiste nedolžne morske pse v Maleziji, na njunem potovanju nista bila v nevarnosti. Pa po kakšnem prepiru z avtobusnimi šoferji, ki so ju skušala oskubiti, najbrž nista bila med najbolj zaželenimi potniki.

Poleg številnih izkušenj sta na potovanju pridobila tudi ogromno novega znanja, med drugim iz ruskega jezika. Z njunima delodajalcema je bilo, čeprav sta bila mlajša, težje komunicirati, saj sta znala le nekaj osnov angleščine. To je bil tudi razlog, da sta se bila prisiljena naučiti ruščine. Žal za kak tečaj nista imela časa, sta pa se vseeno veliko naučila. Tudi ruske cirilice. Kljub vsem zanimivostim je seveda bilo na potovanju občasno prisotno tudi domotožje. V tujini namreč vedno pogrešata domače kraje, družino in prijatelje.  Vseeno tovrstne pustolovščine toplo priporočata, predvsem mladim, pred katerimi še leži vse življenje, in pa ljudem, ki v osnovi mislijo, da česa takega ne bi zmogli.

 

 

SCIM

Mednarodna konferenca v Mariboru

V okviru Oddelka za mednarodno sodelovanje ŠOUM sem že trikrat sodeloval pri organizaciji študentske konference. Vsako leto se zbere v Mariboru okrog 80 študentov in študentk iz vsega sveta. SCiM namreč organiziramo v skladu s temo evropskega leta. Na podlagi teme se pripravijo teoretične in praktične delavnice, kjer mladi umi iz različnih kultur delijo izkušnje, iščejo nove možnosti in rešitve v obstoječi ureditvi aktualnega področja. Seveda ne smem pozabiti na neformalno druženje, ki pripomore k boljšemu razumevanju in spoznavanju vseh udeležencev.

Konferenca SCiM mi je zelo pomagala pri pridobivanju znanja iz projektnega organiziranja, izboljšal sem znanje tujega jezika in si ustvaril široko socialno mrežo po vsem svetu. Zahvaljujoč sodobni tehnologiji in komunikacijskim kanalom na spletu dnevno ohranjam stike z mnogimi študenti, ki sem jih spoznal in lahko rečem, da smo v le 10 dneh postali prijatelji, saj smo skozi lepe trenutke v sproščenem vzdušju ustvarili močno vez. Tako lahko kadar koli pridobim različne informacije, ki mi pomagajo pri mojem delu na mednarodnem področju. Seveda pa se lahko odločim za obisk tujih držav, kjer bom vedno toplo sprejet s strani ljudi, ki sem jih spoznal v Mariboru.

Nikola Sarkičević
 

 

IAESTE

Praksa v Nemčiji

Zaradi velike želje po praktičnem usposabljanju v tujini,  sem se odločila za IAESTE trimesečno prakso v Nemčiji na Inštitutu za polimerne materiale. Kljub začetnemu strahu, da ne bom zadostovala njihovim kriterijem, sem se že po parih dnevih zelo dobro ujela z mentorico in ostalimi praktikanti. Pridobila sem ogromno praktičnega znanja, kar pa je najbolj pomembno, postala sem bolj samostojna. Po delu je sledilo druženje, med vikendi pa možnost ogleda večjega mesta ali samo nabiranje energije po naporno preživeti noči. Takšna izkušnja me je obogatila z neverjetnimi dogodivščinami in novimi poznanstvi. Kljub temu, da bo v CV-ju praksa predstavljala le en majhen delček moje zgodovine, v realnosti predstavlja dogodek, kateri je zelo vplival na moje osebno rast in razmišljanje.  

Emililja Lakičević

Kulturna izmenjava

Kulturna izmenjava Porto

V torek, dne 5. 5. 2009, smo krenili na pot proti Portu in sicer z velikim navdušenjem, saj smo vsi, ki smo se udeležili kulturne izmenjave, le-to nestrpno pričakovali že dalj časa. Pot do Porta je bila zelo prijetna in razburljiva, saj smo se polni energije zabavali in veselili novega mesta in novih poznanstev. Ko smo prispeli v Porto, so nas gostitelji pričakali na letališču, od koder so nas pospremili na zasluženo kosilo v kantino. Po kosilu je sledilo spoznavanje mesta preko zabavne igre z imenom City Rally. Ko je bil naporen spoznavni dan za nami, so nas organizatorji odpeljali do stanovanj, kjer smo stanovali. Naslednji dan smo si ogledali muzej romantike ter vinsko klet Sandeman, kjer smo spoznali preteklost in način priprave slovitega portovskega vina. Seveda tudi ta dan nismo izpustili zabave ob prijetnem večernem vzdušju. V naslednjih dneh smo obiskali še Hišo glasbe (Casa de musica), si s kolesi ogledali sosednje mesto Aveiro ter se podali do plaže, kjer smo ob odlični kavi opazovali nadebudne surferje, ki so izvajali vragolije na svojih deskah. Ob večerih smo uživali v sproščenem druženju in se igrali razne družabne igre, ki so bile zelo zabavne. Sobotni večer je bil v znamenju »International eveninga«, na katerem smo Portugalce pogostili s slovenskimi dobrotami in obratno. Kot bi trenil je bilo pred nami že ponedeljkovo jutro in vsak izmed nas se je dobro zavedal, da je to zadnji dan, ki nam je ostal na voljo z našimi gostitelji. Ponedeljkov dan smo izkoristili za nakupe v predelu mesta, ki se imenuje Santa Catarina ter za poslovilno večerjo in zabavo, ki se je zavlekla pozno v noč. Torkovo jutro smo izkoristili za poslovitev od naših novih kolegov in izmenjavo zadnjih občutkov, ki smo jih pridobili med kulturno izmenjavo. Z metrojem smo se odpeljali proti letališču in tako se je končal naš obisk Portugalske.

Davor

BEST

Best

Poteza, da sem se pridružil BEST-u, je bila najboljša, kar bi jih lahko naredil na začetku študija. Po kakšnem mesecu članstva sem že sam odšel v Romunijo na WorkShop (sprva sem obotavljal, ali bi sploh šel, potem pa je bilo to the BEST doživetje ever). Da ne govorim o poletnih in jesenskih šolah, ki smo jih imeli. In o kulturnih izmenjavah … in naj ne pozabim še Jamborejev (največje fešte) – Italija, Srbija, Madžarska, Romunija. Nekateri treningi, ki smo jih imeli, so se mogoče sprva zdeli dolgočasni, vendar pa je večina takšnih, od katerih odneseš veliko informacij, ki so uporabne v vsakdanjem življenju. Odkar sem člam mednarodnega društva BEST sem spoznal veliko novih ljudi, z nekaterimi izmed njih smo sedaj dobri prijatelji, z nekaterimi starimi pa se še bolje razumemo.

BEST SC GRČIJA

Pa res je bilo the best

SC Chania je zame predstavljala prvi stik z organizacijo, o kateri pred odhodom v sončno Grčijo nisem vedela prav veliko. Nekoliko presenečena nad odločitvijo organizatorjev,  da me sprejmejo in mi s tem ponudijo možnost sodelovanja na poletnem tečaju, sem brez prevelikih pričakovanj odšla s trebuhom za kruhom. Že prvi dan sem spoznala ogromno novih ljudi, s katerimi smo preživeli dva nepozabna tedna. Spoznavanje naravnih lepot otoka ter dnevno poležavanje na plaži nam je povrnilo energijo, izgubljeno na številnih zabavah in predavanjih, ki so predstavljala osrednji del tečaja. Tudi manjše začetne težavice, ki so nastale pri sami organizaciji, smo po pogovoru z organizatorji odpravili, kar je še dodatno izboljšalo razpoloženje.


Vsekakor bi vsakemu, ki kot študent želi doživeti nekaj nepozabnega, priporočala sodelovanje, saj je BEST organizacija, ki mladim po dostopnih poteh omogoča neprecenljive izkušnje tako v regionalnem kot tudi v mednarodnem območju.
enjoy, or like greeks would say … just halara!

Nea

FORUM

Prijava na izmenjavo

Če se na posamezno izmenjavo prijavi vem študentov, kot je razpisanih mest, kdo izmed prijavljenih bo potem lahko odšel na izmenjavo? Ali se gleda na povprečje na faksu?

Prostovoljci

aja, kaj ve kdo če se lahko prijavim na SCiM kot udeleženec, čeprav sem iz Slovenije?

Član ESN

Buddye ma menda ESN MB... najboljše da jih čim prej kontakriraš, glede na to da se bliža novi semester in novi erasmusi. ;)

Erasmus izkušnja Göttingen

Izmenjavo sem podaljšala še en semester

Erasmus buddy

Kako je biti Erasmus buddy - mentor

BEST

Zimski tečaj v Gradcu
Kontaktiraj nas

+386 222 856 00
mednarodna@soum.si
ŠOUM
Gosposvetska cesta 86
2000 Maribor