Delo z otroki + potovanje + živeti kot lokalec = AuPair!

Delo z otroki + potovanje + živeti kot lokalec = AuPair!

Daša pozdravljena, jaz te sicer že dobro poznam, lahko pa za naše bralce poveš, od kot prihajaš, koliko si stara, kaj študiraš in katere države v Evropi in po svetu si že obiskala. 

Prihajam iz Ljubljane, stara sem 25 let, študiram pa magistrski študij socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v LjubljaniPrepotovala sem že kar nekaj držav. Po Evropi sem bila v Španiji, na Portugalskem, v Italiji, na Češkem, v Avstriji, po Balkanu in v Angliji.  

Potovanja so torej pri tebi že kar stalnica, vendar imaš za seboj eno oziroma že kar dve prav posebni izkušnji v tujini. Bila si AuPair oziroma varuška v Španiji. Kje si izvedela za to možnost, kako in kje si spoznala družino ter kako je bilo, ko ste se z družinama prvič srečali?  

Jaz sem to najprej izvedela od svoje bivše sodelavke, ki je šla na AuPair v London že pred 10 ali 15 leti in sem vedno mislila, da je to razširjeno samo v Angliji. Potem pa sem iz radovednosti brskala po internetu in ugotovila, da se lahko za delo varuške prijaviš tudi v druge države po Evropi, celo po svetu. Torej, ko sem prvič slišala za to, še nisem bila sploh prepričana, da se bom tega lotila. Sem pa nato vseeno našla družino, ki je imela naloženo zelo simpatično sliko, na kateri pa je bila zraven njih tudi njihova prejšnja varuška in to punco sem po nekem slučaju celo poznala, saj je iz moje vasi. Seveda sem jo takoj kontaktirala, sva poklepetali o vseh podrobnostih in spomnim se, da me je popolnoma prepričala, saj je sama imela zelo pozitivno izkušnjo. Ko sem izbrala družino, ki je bila iz Murcie v Španiji, smo imeli prvo srečanje preko Skypa in tako jaz kot oni smo bili zelo navdušeni, ker smo se zares dobro ujeli. Vendar to ni bilo moje edino AuPair »potovanje«, namreč tudi to leto, 2020, sem se odpravila kot varuška v Španijo, tokrat v Zaragozo. Ampak ker sem s prvo izkušnjo spoznala, da je potrebno doreči veliko stvari, sem na srečanju preko Skypa z drugo družino bila veliko bolj jasna in sem tuji jaz povedala svoja pričakovanja.  

       

Lahko malo več poveš o tem, kako poteka prijava za AuPair na spletu? Kaj bi izpostavila, da je nujno, da kandidati/ke napišejo v svoj profil? 

Na strani www.aupairworld.com si narediš profil, objaviš svoje podatke, svoj opis, izkušnje, torej neko svojo predstavitev s fotografijami. Najbolj priporočam, da se kandidati potrudijo pri pisanju izkušenj in jih zares izpostavijo, saj te o tem družina vedno vpraša tudi na prvem on line srečanju. Meni so postavljali vprašanja kot so »zakaj bi izbrali ravno tebe?«, »si že veliko delala z otroki?«, »si imela kakšno prakso z otroki?«, »kako preživljaš prosti čas?«, »kakšno družino pa ti iščeš?« itd.  

Imaš morda kak nasvet za bodoče kandidate/ke, kakšna vprašanja naj postavijo družini pred podpisom pogodbe? Od česa res ne bi smeli odstopati?  

Definitivno bi izpostavila to, da družine povprašajo, kakšne izkušnje imajo oni z bivšimi varuškami in če so imeli kakšne probleme in zakaj je prišlo do teh problemov. Zelo dober znak je tudi, če ti dajo kontakt kakšne prejšnje varuške, da se lahko z njo povežeš. To res nakazuje, da med njimi ni bilo napetosti ali nekih skrivnosti. Svetovala bi tudi, da starše povprašate, na kakšen način potega pri njih vzgoja, kaznovanje ali pohvale, kakšne so tvoje naloge kot varuška. Ali si ti njihova varuška, prijateljica, družabnica, starejša sestra/brat, ali jih lahko kaznuješ, lahko kdaj povzdigneš glas ali vzgojo v celoti prepustiš njim. Pomembno se mi tudi zdi, da se s starši do potankosti pomenite o tem, kakšen je vaš urnik, kdaj delatekaj so vaše naloge domakdaj ste prost (vikendi, počitnice itd.) in kako je z vašimi poznimi prihodi iz zabav, namreč bodimo realni, na teh zadevah spoznate ogromno ljudi, s katerimi se družite v prostem času, v kar pa je všteto tudi obiskovanje raznih festivalov in zabav.  

         

Velikokrat sem že slišala, da so varuške imele tudi zelo slabe izkušnje in so predčasno odhajale od družin. Koliko časa si ti preživela z družinama? Kakšna je bila tvoja izkušnja?  

S prvo družino v Murciji sem bila 10 mesecev, z drugo družino v Zaragozi pa 6 mesecev. Moja prva izkušnja je bila zelo dobra in pozitivna, če gledam kot celoto. Namreč starša sta imela vzgojo po načelih, podobnih kot jih imam tudi sama in zaradi tega istega mišljenja smo bili s staršema v zelo dobrih odnosih. Seveda pa bi bili nori, če bi mislili, da v vseh 10 mesecih ne bi prišlo niti do enega spora oziroma vsaj do kakšnih manjših vsakodnevnih »muh«. V drugem primeru, torej v Zaragozi pa nam je zagodel korona virus. Še to moram poudariti, da je deček iz te druge družine bil čustveno in vedenjsko zelo težaven, ampak tega pred odhodom nisem vedela. Tudi starša sta se spopadala z veliko težavami glede vzgoje in ubogljivosti njunih otrok. To in pa zaprtje zaradi virusa v majhnem stanovanju je potem prineslo še nekako bolj napeto vzdušje. Priznam, da ni bilo lahko delati z otrokom, ki ima vedenjske motnje (njegova mlajša sestrica je bila mirnejša), ampak sem se veliko naučila na tem področju, kako delati z otroki z določenimi posebnostmi. Tukaj še naj dodam, da dekleta, pa tudi fantje, ki študirajo pedagoške smeri, se na izkušnjah kot je AuPair ogromno naučijo. Je pa res, da je odvisno od tega koliko si sam trden, močan, koliko si pripravljen prenest, koliko si prilagodljiv. Če je nekdo labilen ali pa neke stresne situacije težje prenaša, mogoče to zadevo odsvetujem. Ampak naj to ne prestraši nikogar, vsak ima določeno mero treme in strahu pred odhodom! 😊 V bistvu sta obe izkušnji bili vredni mojega časa, saj sem se ogromno naučila. Res je bila top izkušnja.  

Kako je potekal tvoj delavni dan od jutra do večera?  

Zjutraj, ko smo se zbudili, smo pojedli zajtrk, ki sem jima ga pripravila jaz, pomagala sem jima z oblačenjem in ju pospremila v šolo in nato še iz šole. Vmes sem bila prosta. Po šoli sem jima pripravila oziroma pogrela kosilo. Popoldnevi pa so bili različni, glede na otrokove aktivnosti. Na vse prostočasne dejavnosti, tečaje ali vadbe sem ju pospremila jaz. Potem od 19. ure naprej sem bila vsak dan prosta. Večino časa smo večerjali skupaj, nekajkrat pa sem večerjala s svojimi prijatelji. Kar se pa tiče vikendov, sem bila vedno brez obveznosti 

Ne glede na vse dobre in slabe izkušnje, ki si jih povedala. Bi ponovila izkušnjo? 

Trenutno sem na točki v življenju, ko sem izjemno hvaležna za vse te izkušnje in dogajanja, ampak na AuPair konkretno ne bi več šla, ker imam druge prioritete. Ampak ponavljam, zelo priporočam te vrste dogodivščine, ne glede na vse ovire, ki jih takšne stvari prinašajo. Iskreno pa se sedaj, med korona virusom ne bi odločala za AuPair, ker ne moreš doživet vseh stvari, ki jih življenje v drugi državi prinaša.   

Glede na to, da izkušnjo definitivno priporočaš drugim, te čisto za konec te še prosim, da našim bralcem sporočiš nekaj pozitivnega, spodbudnega, da razbijejo še zadnje dvome o prijavi za AuPair. 

Rekla bi tako. Ne preveč razmišljat, prijavite se! V primeru, da ugotovite, da to ni za vas, se vseeno lahko vrnete domov, čeprav imate pogodbo. Družine bodo to razumele. Meni je to pomagalo, da sem premagala strah. Torej, samo pogumno! 😊  

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja