ERASMUS? Seveda.

ERASMUS? Seveda.

Avtor: Petra Miklašič

Fakulteta: Pravna fakulteta v Ljubljani, Univerza v Ljubljani

Kraj: Groningen, Nizozemska

Izkušnja: Študijska izmenjava Erasmus

Obdobje: 28. 8. 2017 – 28. 1. 2018

Oditi na Erasmus izmenjavo je bila moja velika želja vse od trenutka, ko sem pred 7 leti obiskala starejšo sestro na njeni Erasmus izmenjavi v Bonnu.  Nikoli nisem dvomila, da bom tudi sama odšla na izmenjavo. Nestrpno sem čakala trenutek, ko bom odšla novim izkušnjam, preizkušnjam in dogodivščinam naproti.

Ta čas je nastopil v prvem semestru 4. letnika študija na Pravni fakulteti v Ljubljani. Študenti Pravne fakultete se zaradi specifičnosti študija prava in vezanosti zakonodaje na območje Republike Slovenije na Erasmus izmenjavo ne moremo podati v prvih treh letih študija. Ko je končno napočil čas za odhod, je bila mešanica čustev in pričakovanj, ki so v meni vrela, nekaj izjemnega in težko opisljivega. Zato niti nebom poskušala z opisom.

V Groningen so me z avtomobilom odpeljali starši in fant, za kar sem jim izredno hvaležna. Avto je bil naložen do zadnjega milimetra, zato si lahko predstavljate, kako kaotično je bilo pakiranje. Saj veste, treba je izkoristiti vsak kotiček prostora, kajti nikoli ne veš, kaj vse boš potreboval. Na izmenjavi sem bivala v študentskem domu, a odločitev o izbrani nastanitvi je bila vse prej kot lahka.  Na Nizozemskem so najemnine občutno višje kot v Sloveniji, poleg tega pa se soočajo s pomanjkanjem stanovanjske infrastrukture. Potrebno je biti skrben pri sledenju in prebiranju novic, o katerih vas obvešča izbrana univerza. A sam Erasmus program je res dodelan in skrbi, da bi se soočali s pomanjkanjem informacij, praktično ni. Izbrane namestitve bolje ne bi mogla izbrati. Tako domače sem se počutila, varno, obdana z izjemnimi ljudmi in kulturami. Že ko sem se podala na prvi sprehod po Groningenu, takrat so me spremljali še starši in fant, sem vedela, da je to mesto popolno zame. Vrvež kolesarjev, dvižni mostovi čez prepletajoče se kanale, študentje na vsakem koraku in s tem povezan celoten utrip mesta me je prevzel. V tistem trenutku sem si želela samo to, da čimprej dobim svoje kolo za vse moje pustolovščine. Ko je prišel čas slovesa, sem imela velik cmok v grlu. Ta cmok nosiš tekom izmenjave s seboj potlačen nekje  daleč v tvoji zavesti, na plan pa pride le v trenutkih, ko čisto preveč razmišljaš in se ne prepustiš toku. Kajti življenje na Erasmusu je popolnoma drugačno kot tisto, ki si ga živel v svoji domovini. Mojo življenje na Nizozemskem sem velikokrat opisala kot življenje v nekem mehurčku. Ko se sedaj spominjam teh časov, se mi zdi, kot da tega življenja nisem živela jaz. Pa sem ga. In hvaležna sem za to.

Fakultete na Nizozemskem so med najboljšimi na svetu. Njihov način dela, njihov pristop in sam način razumevanja pomembnosti kvalitetnega izobraževanja in zadovoljstva študentov je na izredni ravni. Ne morem zanikati, da sem se tudi na Nizozemskem morala kar veliko učiti, a presenetljivo, še nikoli nisem občutila toliko  brezskrbnosti. In to je tisto kar ti Erasmus da. Obdan si z ljudmi iz različnih koncev sveta za katere si nikoli nisi mislil, da jih boš sploh srečal, kaj šele spoznal njihovo kulturo in z njimi spletel prijateljske vezi. Tvoja največja skrb je pravočasno »bookiranje« izletov, letalskih kart in prenočišč. Veliko preglavic povzroča tudi usklajevanje druženj in dogodkov z vsemi tebi ljubimi osebami, pri čemer je tvoja največja skrb, da slučajno ne boš kaj zamudil. A zame osebno najlepši spomini so tiste spontane, nenačrtovane, majhne stvari, ki so mi polepšale dan. Pri vsem tem si želiš in si prizadevaš obdržati stik z družino in prijatelji doma, v Sloveniji. Sladke, a lepe skrbi, ki so me spremljale na izmenjavi, kajne?

Moja Erasmus izkušnja ne bi bila ista brez ljudi, ki so me na tej poti spremljali. Niti ni toliko pomembno, v  katero mesto greš na izmenjavo oz. kam si sprejet na izmenjavo. Pomembni so ljudje. Tisti, ki te pospremijo na železniško postajo in ti mahajo v slovo, ko se ti odpraviš raziskovat sosednje države. Tisti, ki te po napornem dnevu vprašajo, kako si preživel dan. Tisti, s katerimi preživljaš učenjaške maratone v knjižnici. Ali pa s katerimi imaš t.i. »sleepoverje.« Ali pa s katerimi preplešeš noč. Ali pa te spremljajo z dežnikom, ker te je zopet ujel dež. Tisti, ki sanjajo s teboj o lepotah življenja in ga hočejo kar se da izkoristiti. Na Erasmusu sem odkrila lepoto življenja in cenila stvari, ki mi jih je ta izkušnja ponudila.

V življenju je potrebno sprejemati odločitve. Tiste vsakdanje in tudi tiste zahtevnejše. Takšne, ki od nas terjajo, da stopimo iz naše cone obdobja, da si upamo poskusiti nekaj novega. Moj nasvet vsem študentom je definitivno ta, da si upajo poskusit nekaj novega. Vsaka izkušnja nas bogati,  naj bo dobra ali slaba. Če izhajam iz osebnega izkustva, ne poznam nikogar, ki bi kakorkoli obžaloval udeležbo na Erasmus+ izmenjavi. Mene je izkušnja izjemno obogatila in vsakemu študentu želim, da jo tudi sam doživi. Različni izgovori tukaj niso upoštevni. Zgrabi priložnost, odkrij svet in odkrij sebe.

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja