Moja izkušnja – izmenjava Erasmus+

Moja izkušnja – izmenjava Erasmus+

Avtor: Monika Strauss

Fakulteta: Ekonomsko-poslovna fakulteta

Kraj: Berlin

Izkušnja: Erasmus + izmenjava na fakulteti Hochschule für Wirtschaft und Recht Berlin

Obdobje: od 15. 9. 2013 do 1. 3. 2014

Že v srednji šoli sem bila vključena v izmenjavo in že takrat sem bila navdušena, zato sem že preden sem se vpisala na fakulteto vedela, da bom tudi v času študija izkoristila priložnost in vsaj en semester preživela v tujini.  Začelo se je že v prvem letniku na uvodnem predavanju, ki ga organizira mednarodna pisarna na fakulteti. Na Erazmus + izmenjavo se moraš prijaviti kar eno leto prej. Jaz sem želela na izmenjavo kakor hitro se le da in sem se zato prijavila že v prvem letniku.

Informativni sestanki in prva prijava na naši fakulteti (EPF) poteka januarja. Preden sem se prijavila sem veliko razmišljala, kam bi si sploh želela iti. Sicer nimam težav z znanjem angleščine pa vendarle sem imela na začetku zaradi tega pomisleke. Na primer – francoščina je zame več kot tuj jezik in nisem si znala predstavljati, kaj bo, če v Franciji naletim na koga, ki sploh ne zna angleščine. Odločila sem se za bolj »ziher« varianto. Govorim namreč nemško in zato sem se odločila izbrati Nemčijo, saj sem bila tako prepričana, da se bom v vsakem primeru lahko vse dogovorila.  Med mesti, ki so bila na voljo, sem izbrala Berlin. Glavno mesto Nemčije. Tukaj nisem rabila dolgo razmišljati.

 

 

Po prvem informativnem sestanku sem izpolnila prijavo in jo oddala. Nato sem podrobneje raziskala spletno stran fakultete, ki sem si jo izbrala v Berlinu. Poiskala sem predmetnik, ki ga ponujajo Erazmus  študentom in si označila predmete, ki so imeli podobno vsebino kot predmeti na EPF. Naslednji korak je bil dogovor s predstojnico usmeritve. Oglasila sem se na pogovornih urah pri profesorici in ona mi je določila predmete, ki so bili skladni z mojimi na domači fakulteti. Izpolnila sem prijavni obrazec  in »learning agreement«, ki ga je podpisala predstojnica usmeritve. Ko sem dobila potrditev od mednarodne pisarne, smo morali do aprila izpolniti spletni obrazec, s katerim smo si zagotovili finančna sredstva oziroma štipendijo.

Kmalu za tem sem dobila tudi sporočilo od tuje fakultete z podrobnimi navodili. Dobili smo navodila, kako do karte za javni prevoz in do študentske sobe. To se verjetno od fakultete do fakultete razlikuje. Jaz sem imela srečo, saj ima Nemčija to odlično urejeno. Za študentsko sobo sem morala plačati 500€ kavcije, ki se mi je potem poračunala pri zadnjih dveh mesecih pri najemnini.

Bila sem prva, ki je iz naše fakultete šla na izmenjavo prav na to fakulteto v Berlinu, tako da izkušenj od starejših študentov nisem imela. Imela sem res srečo, saj so na tuji fakulteti zelo prijazni, dostopni in predvsem organizirani, tako da večjih težav že pred odhodom in med študijem tam nisem imela.

 

 

Neverjetno hitro je minilo poletje in že je bil tu september, ko sem se odpravila v Nemčijo. Zaradi zimskih mesecev in ker sem punca 😊 sem seveda imela veliko prtljage, tako da sem se s starši dogovorila, da me do Berlina peljejo. To smo izkoristili še za super družinski izlet.  Prva dva tedna sem živela pri punci, katera je oddajala sobo za kratek čas. Tudi to je zame bila nova vendar super izkušnja. Živela sem prav v centru mesta in v prvem mesecu sem si pogledala vse znamenitosti.

Prvi dan na fakulteti smo izpolnili še zadnje formalnosti in dokumente, ki so bili potrebni. Prejeli smo semestrsko vozovnico za javni promet in urnik, razkazali pa so nam še fakulteto. Pomembno je, da dokument »confirmation letter«  podpisan čim prej pošlješ nazaj v Slovenijo, saj je to podlaga za izplačilo štipendije. 80% celotnega zneska štipendije dobiš na začetku izmenjave, takoj ko posreduješ vso dokumentacijo, 20% pa dobiš, ko se vrneš in oddaš vso dokumentacijo.

 

 

Študijski proces oziroma predavanje in študijske obveznosti za mene niso bile pretirano težje kot v Sloveniji. Zdelo se mi je, da so profesorji zelo dostopni in zato nisem imela težav. Posebej je potrebno paziti, da je potrebno zbrati vsaj 20 ECTS, da štipendije ni potrebno vračati.

Kot že povedano, sem živela v študentu, kjer sem imela samsko sobo. Kuhinjo in kopalnico pa sem si delila s punco iz Francije in s fanti iz Japonske, Brazilije, Anglije, Španije in Makedonije. Bolj mešana družba skoraj ne bi mogli biti. Vsi smo se super ujeli in skupaj preživljali prosti čas, saj nismo obiskovali enakih fakultet. Bilo je zelo zanimivo, saj je bilo toliko različnih kultur in navad.

Po končanih predavanjih sem se začela pripravljati na odhod. Potrebno je bilo spet nekaj dokumentacije, ki jo je bilo potrebno podpisati in vzeti seboj domov. Ko sem prišla domov, sem se odločno lotila zaključka vsega in oddaje, da bi lahko zaključila priznavanje semestra. Na EPF imamo odlično podporo mednarodne pisarne, ki je poskrbela za vpis mojih ocen. Meni je preostalo le še, da na Univerzo v Mariboru pošljem vse dokumente, ki so jih zahtevali (»confirmation letter«, poročilo,…). Za vse smo dobili podrobna navodila in ni bilo preveč zahtevno.

 

 

Če povzamem – Erazmus izmenjava je kar velik korak in potrebno ga je vzeti resno. Na članicah in od univerze prejmemo podrobna navodila in vso pomoč, vendar je potrebna tudi neka mera samostojnosti – vendarle boste vsaj pol semestra preživeli sami v tujini.

Iz tega obdobja imam odlične zgodbe in spomine, ki mi bodo ostali za vse življenje. Spoznala sem nove prijatelje in navezala stike z ljudmi po celem svetu. Vsem, ki razmišljate o tem ali bi se odpravili na izkušnjo priporočam, da nehate razmišljati in samo greste. Je fenomenalna izkušnja, ki je nikakor ne smete zamuditi.