Najboljše stvari se zgodijo, ko najmanj pričakuješ

Najboljše stvari se zgodijo, ko najmanj pričakuješ

Avtor: Patricija Vrentuša
Fakulteta: Ekonomsko-poslovna fakulteta
Kraj: Porto, Portugalska
Izkušnja: Študijska izmenjava Erasmus+
Obdobje: 16. 9. 2019 – 31. 1. 2020 

Najboljše stvari v življenju se zgodijo, ko stopiš izven svoje cone udobja. Sicer zase ne vem, če je sploh kdaj obstajala cona v kateri bi mi bilo udobno, saj sem bila vedno precej sramežljiva. Želela sem se spremeniti in končno začeti živeti svoje življenje. Odločila sem se, da je najlažja pot da to storim, če začnem na novo, v novem kraju, z novimi ljudmi, kjer me nihče ne pozna in me nič ne ovira, da živim kakor hočem. Na svoj prvi Erasmus sem se odpravila v Bratislavo, kjer sem spoznala kako lepo je lahko življenje. Izkušnja na Slovaškem pa je bila tudi odlična popotnica za še eno Erasmus izkušnjo, tokrat na Portugalskem.  

Odločitev za Erasmus v Portu na Portugalskem, je prišla spontano že v Bratislavi, po tem, ko mi je simpatičen Portugalec spodnesel tla pod nogami. Povedal mi je mnogo lepih stvari o svoji prečudoviti deželi, pa tudi sam je bil izredno zabavna in topla oseba, zato sem si mislila, če so vsi Portugalci taki si jih res želim spoznati. 

Moja pot pa se je začela septembra 2019, ko je bilo potrebno spakirati kovčke in se odpraviti na letališče. Letela sem iz Budimpešte, zato smo se tja skupaj z bratom in atijem odpravili že dan prej in imeli še en čudovit izlet po madžarski prestolnici. Potrudila sem se in spakirala samo en velik in en majhen kovček, vendar ne bom lagala če rečem, da sta bila kovčka nabito polna in resnično težka. Poleg tega, da me je skrbelo kako bom sama vso prtljago privlekla do svojega novega doma na Portugalskem, me je skrbelo še mnogo drugih stvari kot na primer: »Je stanovanje, ki sem si ga izbrala v redu?«, »Kako deluje javni promet?«, »Kje kupim karto za bus?«, Kako daleč je v resnici moje stanovanje do centra mesta in kako daleč je do faksa?«, »Ali bom spoznala kake nove prijatelje?«, »Bodo ljudje prijazni?«, »Kaj pa jezik?«… Ampak vse to sem nekako odrinila na stran in poskušala ne preveč razmišljati o vseh stvareh, ki bi lahko šle narobe. Ko je letalo vzletelo, ni bilo več poti nazaj. Med letom sem bila precej navdušena, malo z metuljčki v trebuhu vendar sem čutila, da me čaka nekaj lepega. Pred pristankom na letališču v Portu sem skozi okno letala zagledala valove oceana, ki so nežno pljuskali po prečudoviti peščeni obali, ki ji kar ni bilo videti konca. Takrat sem se nasmejala sama sebi in si v mislih rekla »O moj bog Patricija, kak je lepo!!!«  

Na letališču sem poklicala Bolt-a, ki je neka portugalska različica Uberja. Voznik je bil izredno prijazen in mi pomagal s prtljago. Ko jo je dajal v prtljažnik, se mi je malo nasmehnil in mi rekel, da so kovčki res težki. Pripeljal me je do hiše, ki je postala moj novi dom. Prvi vtis je bil izjemno dober. Vse je bilo videti kot na slikah in precej mi je odleglo. Tudi gospodinja, ki me je sprejela je bila izredno prijazna in mi v znak dobrodošlice dala poljubček na licekot je v navadi Portugalcev.  

Prvih nekaj dni je sicer vedno najtežjih, saj ne  poznaš mesta in še nimaš nobenih poznanstev, vendar se tudi to kmalu spremeni. Na faksu sem pri enem predmetu spoznala super punco iz Češke. Z njo sem pojedla tudi svojo prvo Francesinho, ki je ena izmed tipičnih jedi Porta. Ko smo ravno že pri hrani, na Portugalskem je seveda obvezno poskusiti tudi njihove tipične, sladke Pasteis de Nata, ki jih obožujejo tako domačini kakor tudi tujci. Seveda pa je Portugalska poznanana tudi po ribah, predvsem po polenovki, ki jo domačini znajo pripraviti na sto in en res okusen način. 

Predmete sem imela v angleščini, vendar so jih lahko obiskovali tudi Portugalci. To je seveda bila moja priložnost, da se spoprijateljim z domačini. Moji portugalski sošolci so bili izredno prijazni in mi z veseljem pomagali pri učenju portugalščine. Iz prve roke pa sem dobila tudi nasvete o aplikacijah, ki jih uporabljajo za avtobus, o krajih, ki jih je potrebno obiskati in o hrani, ki jo je potrebno poskusiti. 

Tako kar naenkrat brez, da se sploh zaveš postane nov in tuj kraj zate novi dom. Spoznala sem krasne prijatelje s katerimi smo prepotovali kar nekaj portugalskih pokrajin in ustvarili izjemne spomine in prijateljstva, ki še vedno ostajajo. Skupaj smo si ogledali premnoge sončne zahode, pa tudi kdaj popili kak kozarec odličnega portugalskega vina ali piva.

Celo božič sem se zato odločila preživeti pri Portugalski družini, ki sem jo spoznala šele na predbožični večer, vendar pa so me sprejeli kot, da se poznamo že vse življenje. Ta odprtost in toplina je zame najboljša stvar, ki jo ljudje lahko imajo. Pri tej družini sem prvič tudi jedla pomarančo, ki sem si jo sama odtrgala z drevesa. To je bilo zame res izjemno, pa še pomaranča je bila res dobrega okusa. Boljših pomaranč kot sem jih jedla na Portugalskem nisem jedla še nikoli prej. 

Ena izmed boljših stvari, ki sem jih tudi preizkusila, pa je bilo surfanje. Seveda je precej težje kot izgleda, vendar pa je to zame še vedno ena izmed lepših stvari na svetu. 

 

Ko sem se nato vrnila domov sem se pridružila društvu ESN Maribor, ki pomaga tujim Erasmus študentom ob prihodu v Maribor. Tam sem spoznala še več krasnih ljudi in pridobila izkušnje z organizacijo in vodenjem dogodkov, ter še dodatno izboljšala raven samozavesti. Na svoji matični fakulteti pa sem postala še tutorka, kar bi se meni pa tudi drugim pred letom ali dvema zdelo popolnoma nedosegljivo, saj sem bila tako sramežljiva, da mi je bilo včasih nerodno reči zdravo.  

Erasmus izkušnja je nekaj najlepšega, kar lahko študent doživi v času študija. Polega tega pa pomembno pripomore tudi k osebnostni rasti. Hkrati pa je odlična stvar za spoznavanje samega sebe in odkrivanja kaj je tisto, kar si res želimo početi v svojem življenju. Najboljše stvari se zgodijo, ko najmanj pričakuješ in mnogokrat se izkaže, da so bile vse naše skrbi zaman. 

   

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja