Potovanje v neznano

Potovanje v neznano

Avtor: Doroteja Minjovič

Fakulteta: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru

Kraj: Cork, Irska

Izkušnja: Izmenjava

Obdobje: 30. 8. 2018 – 24. 12. 2018

Vsi dokumenti urejeni, vse spakirano, zdaj pa na pot. Pred mano je bila dolga in naporna pot do Milana, iz koder sem poletela proti Corku.

Stopila sem iz letališča, pogledala levo in desno in razmišljala kako bom prišla do študentskega doma. Avtobusi so bili cela zmeda, nikjer nikogar ki bi mi lahko pomagal, zato sem se odločila da povprašam koliko bi me stal taksi. Stopila sem do taksista, ki mi je povedal da me bo stalo okoli 15e. Usedla sem se v taksi in se odpeljala. Taksist je bil zelo prijazen in se je celo pot poskušal pogovarjati z mano, jaz pa ga nisem čisto nič razumela, saj je imel tako močan irski naglas in njegova hitrost govorjenja ni pri tem prav nič pomagala. Očitno se bom morala naučiti povsem novo angleščino, če se bom želela sporazumevati z domačini.

Prispela sem do študentskega doma, kjer so me prijazno sprejeli in mi pokazali kje imam sobico. Sobica je majhna, ampak dovolj velika za eno osebo. Imela sem lastno kopalnico in skupno kuhinjo, do faksa pa sem imela le 3 minute peš. Ker nisem imela v sobi nobene posteljnine, sem morala še isti dan iti v trgovino in hoditi 45minut v eno smer in potem še 45 minut z težkimi vrečami nazaj. Bila sem tako zmatrana, da sem samo še padla v posteljo.

Naslednje jutro sem imela pozdravni dan za tuje študente, organiziran s strani fakultete. Prišla sem tja, kjer so nam predstavili vse kar se tiče glede faksa, ter življenja v Corku. Tisti dan smo imeli tudi organiziran brezplačen ogled mesta, kjer so nam domači študenti pokazali kje se da poceni jest, kje je dobra kava, in kje so kakšne znamenitosti.

Predavanja sem imela v angleščini, skupaj z rednimi študenti. Profesorji na University College Cork so odlični, predavanja pa poučna. Profesorji se posvetijo študentom, razlagajo z energijo in veseljem. Prav prijetno jih je bilo poslušati. Nikoli nebom pozabila prvih predavanj. Vsi smo že bili v učilnici, profesorja pa nikjer. Čakali smo in s kakšnih 15minut zamude priteče profesor v predavalnico in reče: “Se močno opravičujem za zamudo, navadno smo profesorji točni. Ne vem če veste, ampak včeraj je prišla nova grafična kartica s povsem novo arhitekturo. To je revolucija računalništva! Odločil sem se da vas nebom učil starih nepotrebnih stvari in sem danes zjutraj spremenil celotne prosojnice predavanj in se bomo lahko učili nove stvari!”. Komaj sem verjela svojim ušesom. Glede na dosedanje izkušnje, ko smo se na faksu učili o prastarih tehnologijah, je bila to velika in pozitivna sprememba.

Profesorji tu sodelujejo z velikimi podjetji, kot so Apple, Microsoft, Nvidia, Facebook, itd. Zato me sploh ne preseneča, da se učimo o tehnologijah in sem hvaležna da sem imela možnost se učiti uporabnih in novih zadev na področju računalništva.

Kar me je tudi presenetilo je to, da imamo 3 mesece predavanj, potem pa dva tedna priprav na izpite. Te priprave potekajo skupaj s profesorji, ki nam pomagajo pri učenju in odgovarjajo na naša vprašanja. Všeč mi je tudi dejstvo, da so izpiti napisani že preden se začne šolsko leto. Pregledani so s strani komisije, ki pove če je izpit preveč ali premalo zahteven. Torej profesorji celo leto vedo kakšen je izpit in temu primerno podajo snov. Spomnim se, da smo na mojem faksu kdaj pa kdaj imeli kolokvije iz snovi za katero smo prvič slišali šele na kolokviju. Tu to ni možno. Profesorji so korektni, izpiti lepo sestavljeni. Ne iščejo neznanja ali pa nekega detajlnega znanja, ampak splošno razumevanje snovi. Po mojem mnenju smo se vsi na ta način naučili veliko več.

Irska je precej draga, zato nisem hodila ven in popivala vsak dan, kot večina študentov, ampak sem svoj čas in denar raje usmerila v potovanja. Prepotovala sem celotno jugozahodno irsko, bila sem na Ring of Kerry, ki je nacionalni park s prelepimi klifi, jezeri, gorami, bila sem v Cobh, ki je znano po tem, da je zadnje pristanišče na katerem je bil Titanik preden se je odpravil proti Ameriki. Bila sem v Dublinu, Gallwayu, ter Cliffs of Moher, ki so res nekaj kar mora človek videti v svojem življenju.

Meni najpomembnejše potovanje pa je bilo potovanje na Islandijo. Tja sem šla z dvema Mehičankama, ki sta bili tudi na študentski izmenjavi na Irskem. Odločitev za Islandijo je bila povsem spontana. Kupile smo letalske karte, rezervirale airbnb, ter najele avto. Prvi dan smo prevozile celotni Golden Ring, ker smo videle gejzirje, mogočne slapove, vroče reke, v katerih se lahko kopaš, izvire vode, ki imajo več kot 100°C in voda dobesedno vre iz zemlje. Drugi dan smo videle ledenik, po katerem smo lahko hodile. Nisem si predstavljala da je to tako veliko. Videle smo plažo s povsem črnim peskom, ki je nastal zaradi bližnjega vulkana. Vozile smo se po poljih lave, na koncu pa prispele do ledeniškega jezera, kjer so plavali ogromni kosi ledu. Pokrajina Islandije je nekaj nadnaravnega.

Poleg potovanj sem se udeleževala dogodkov, ki jih organizira fakulteta. Zanimivo mi je bilo, da imajo tu na fakulteti društva, ki so financirana s strani fakultete. Ta društva so namenjena, da se študentje družijo pri hobijih ki jih radi počnejo. Jaz na primer sem se pridružila društvu jadralcev, kjer smo vsak vikend odšli jadrat. Društvo ima v lasti 6 majhnih jadrnic in z njimi tekmujejo na svetovni ravni. Poleg tega sem se pridružila potapljaškemu društvu, h kateremu na žalost nisem mogla hoditi, saj je bilo potrebno kupiti celotno opremo, ki je stala več kot 300€. Teh društev je več kot 200. Vse od lokostrelstva, veslanja, nogometa pa do društva kjer hodijo v hribe. Poleg športnih društev obstajajo tudi bolj umirjena društva. Najbolj znan je Harry Potter Society, kjer se zbirajo največji oboževalci Harry Potterja. Skozi leto imajo ogromno dogodkov, kot so kuhanje napojev, pisanje s peresi, božični ples v neskončni dvorani, izbira Harry Potter družine, kjer imajo govoreči klobuk ki ti ga dajo na glavo in ti izbere tvojo skupino. Nekatera druga društva so še na primer namizne igre, gledanje filmov, krožki komedije, in podobno. Faks ponudi priložnost, študentje pa jo izkoristijo.

Vse te obšolske dejavnosti so mi omogočile da sem spoznala veliko ljudi iz celega sveta, vse od Mehike, Peruja, Karibskih otočij, Amerike do Španije, Francije, Italije, Romunije, Nizozemska, Nemčija, pa še naprej do Kitajske, Koreje, Tajske, Japonske. Spoznala sem njihovo kulturo, se naučila tudi nekaj osnov njihovih jezikov, in sklenila prijateljstva, ki bodo trajala tudi po izmenjavi. Z večino že planiramo kako se bomo obiskali v bližnji prihodnosti in drug drugemu omogočili poceni potovanje in ogled domačih držav. Na študentski izmenjavi ti res ne more biti dolgčas. Če si introvertirana ali ekstrovertirana oseba, za vsakega se nekaj najde. Izmenjava ti omogoči izkušnje, ki jih tekom navadnega študija nikoli ne doživiš.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja