EVS

Evropska prostovoljska služba (EVS) je namenjena mladim, ki si želijo odhoda v tujino in sodelovanja v projektih prostovoljskega dela.

Prostovoljec EVS se zaveže, da bo delal za organizacijo v tujini. Projekti prostovoljskega dela zajemajo številne dejavnosti z različnih področjih, kot so delo z mladimi, kultura, socialno varstvo in varovanje okolja. Prostovoljno delo je neplačano delo s polnim delovnim časom. Učne izkušnje prostovoljcev so priznane v vseevropskem potrdilu Youthpass. Prostovoljska dejavnost traja najmanj dva tedna in največ dvanajst mesecev. Prostovoljske dejavnosti EVS so na voljo v državah programa Erasmus+ in sosednjih partnerskih državah, kar pomeni, da lahko prostovoljec odide tudi v države zunaj Evrope. Prostovoljskega dela se lahko udeležijo mladi od 17 do 30 let. Kriti so vsi osnovni stroški udeležbe v projektu prostovoljskega dela: stroški nastanitve in prehrane ter lokalnega javnega prevoza, prostovoljec pa lahko prejme tudi majhno žepnino. V času bivanja v tujini je prostovoljec zavarovan. Prostovoljec EVS se lahko prijavi neposredno pri organizaciji pošiljateljici ali organizaciji v državi gostiteljici, ki ureja vse praktične zadeve.

Na evropskem mladinskem portalu je na voljo podatkovna zbirka prostovoljskih projektov, ki vsebuje:

  • podatke o projektih
  • opis o zaželenem profilu prostovoljcev
  • kontaktne podatke in postopek prijave
  • Postopek prijave za projekte EVS je različen, zato morate vedno pazljivo prebrati podrobnosti o posameznem postopku.

Če ne najdete ustreznega projekta, lahko pregledate seznam organizacij evropske prostovoljske službe in neposredno pri organizacijah preverite možnosti za opravljanje prostovoljskega dela. Vseeno upoštevajte, da nekatere organizacije s seznama morda trenutno ne iščejo novih prostovoljcev.

Prostovoljno delo v tujini

Mednarodno prostovoljstvo je koncept, pri katerem prostovoljci namenijo svoj čas za delo v organizacijah ali v projektih preko meja svoje matične države. Večina primerov prostovoljstva poteka preko manjših lokalnih prostovoljskih organizacij državah v razvoju. Aktivnosti so najpogosteje orientirane v smeri izboljšanja zdravstvenega in izobraževalnega stanja ter okoljevarstva.

Prostovoljstvo kljub svojemu imenu ne pomeni vedno enostavne menjave posameznikovega časa za ponujeno delo – pogosto namreč vključuje prispevek, ki ga mora prostovoljec plačati in si s tem zagotoviti hrano, bivanje in podporo s strani organizacijskega programa. Velja poudariti, da moramo biti izjemno pozorni, kaj dobimo v zameno za plačilo – ali je vrednost upravičena in ali vključuje vse, kar pričakujemo,… Programi, ki ne vključujejo prispevkov, pogosto tudi ne zagotavljajo celostne podpore ali pa je nadaljnje potrebno plačati posamezne storitve. Ob izbiri pravega programa, je potrebno podrobno preučiti vse informacije.

Spletne strani v nadaljevanju so večinoma platforme, ki povezujejo prostovoljce z manjšimi organizacijami v posameznih državah, ali mreže organizacij in posameznikov okoli sveta.

Najbolj prepoznavni progami brez osnovnega prispevka

Help stay

Skupnost angažiranih ljudi, bazirana v Dublinu na Irskem, ki deluje kot platforma med gostitelji in prostovoljci. Primarno brezplačno udejstvovanje z izjemo nekaterih projektov. V sklopu Help Stay organizacije deluje tudi portal Free Volunteering http://www.freevolunteering.net/ , kjer hitro najdeš projekte iz celega sveta.

WWOOF

World Wide Opportunities on Organic Farms je mreža nacionalnih organizacij, ki zagotavljajo prostovoljcem bivanje in delo na organskih kmetijah. Največ gostiteljev, 2600, je trenutno v Avstraliji, sledi ji Nova Zelandija in Združene države Amerike.

Moving Worlds

Platforma, ki spodbuja koncept ‘Experteering’ – prostovoljstvo za posameznike, ki lahko aktivno prispevajo svoje sposobnosti v organizacijah, ki jih sicer same ne morejo zagotoviti. Poznajo različne tipe sodelovanja, vsa pa vključujejo poznavanje in razvoj kompetenc.

Najbolj prepoznavni plačljivi programi