Vsaki dve leti se na severu sreča svet

Vsaki dve leti se na severu sreča svet

Avtor: Lea Grešovnik

Fakulteta: Fakulteta za strojništvo

Kraj: Trondheim, Norveška

Izkušnja: Študentska konferenca ISFiT

Obdobje: 9. 2. 2017 – 18. 2. 2017

Kako te naj prepričam, da moraš na največjo študentsko konferenco? Mislim, da bo čisto dovolj, da ti povem, kako se je konferenca zdela meni. Na začetku z nekaj osnovnimi informacijami. Kratica ISFiT stoji za International student festival in Trondheim in je največja mednarodna študentska konferenca z okoli 450 udeleženci, ki traja deset dni vsaki dve leti v obmorskem mestu Trondheim na Norveškem. Gre za študentsko mesto in to v pravem pomenu besede – kljub temu, da je komaj tretje največje mesto v državi gosti največjo univerzo NTNU (Norveška naravoslovno tehniška univerza), petino prebivalstva predstavljajo študentje, kar doprinese preko 38 000 študentov in je predvsem znano po izjemni študentski kulturi prostovoljstva.

 

 

Mesto živi in utripa ob študentskih dejavnostih, ki jih poganja volja mnogih prostovoljcev. Ti so aktivni v društvih posameznih študijskih smeri, kulturnih centrih, športnih društvih in podobnih, medtem ko je že v sami študentski organizaciji preko 1200 prostovoljcev. Glavno središče te študentske mrzlice je takoj iz centra mesta, preko mostu čez reko Nidelvo, kjer stoji prepoznavna velika okrogla rdeča stavba Studentersamfundet. Gre za izključno študentski prostor z labirintom hodnikov (kar dobesedno, ker se vsaj prvič skoraj gotovo izgubiš), ki vodijo od klubov, kavarn, ogromnega amfiteatra do malih podstrešnih sob, kamor lahko prideš le kot prostovoljec v nekem društvu. Gre za okolje, kjer se z voljo in trudom posameznikov vsak dan nekaj dogaja, tukaj namreč tudi natakarji delajo prostovoljno. Med vsemi temi samoiniciativnimi ljudmi se najde tudi okoli 450 študentov, ki namenijo svoj čas za organizacijo največje študentske konference – ISFiT. Torej dogodek, ki sprejme okoli 450 udeležencev je rezultat truda prav tolikšnega števila lokalnih študentov, ki vložijo v organizacijo ene konference tudi do 2 leti priprav. Po tem, ko je že vse pripravljeno pa nastopimo mi, študentje iz celega sveta, ki smo toplo sprejeti tam nekje februarja sredi hladne severne zime med domačine v Trondheimu. Slednje je mišljeno dobesedno, saj vsi udeleženci konference bivajo z domačini, ki se prostovoljno javijo, da bodo gostili tujce v svojih domovih.

 

 

Konferenca je vsakokrat strukturirana okoli aktualne tematike, ki je povezana s človekovimi pravicami, kulturo, politiko oz. drugimi trenutnimi svetovnimi izzivi in trendi. Leta 2017 je bila tema diskriminacija, povezana z rasami, manjšinami, spoli, prepričanji,… Obliko konference najlažje predstavim, če jo razdelim na tri elemente – delavnice, debate in kulturni dogodki. Ob prijavi lahko izbiraš med 18 delavnicami in izbrano nato obiskuješ vsak dan med 9:00 in 15:00 uro. Sama sem bila v delavnici arts oz. po naše umetnosti. Skupaj z okoli 25 mladimi, smo se skozi mnoge diskusije, izzive, igre in interaktivna predavanja pogovarjali o diskriminaciji v umetnostih in posebej v filmu. V poznem popoldanskem času potekajo debate oz. plenarna zasedanja z zanimivimi gosti iz raznolikih ozadij. V letu 2015 je bil kot eden od gostov povabljen tudi Dalai Lama (toliko o zanimivih karakterjih). Skoraj vsak večer potekajo koncerti ali zabave, odprte so razstave po mestu, najdeš tudi gledališke dogodke in podobno. Kulturne prireditve so odprte za lokalno skupnost, kar ustvari še bolj avtentično izkušnjo za udeležence festivala. Tekom desetih dni je tudi ‘snežni’ dan, ko imajo vsi udeleženci možnost preizkusiti tek na smučeh in se družiti ob sankanju. Kljub temu, da nam je sneg zelo domač pa je veselje videti tiste, ki jim je sneg popolnoma tuj, kako ugotavljajo, da le ni vedno mehka zadeva kot izgleda na prvi pogled. Poleg dneva na smučišču imamo tudi prost dan, ki ga lahko izkoristiš za raziskovanje mesta, druženje s svojimi gostitelji ali pa se preprosto usedeš na avtobus in greš raziskovati norveško obalo.

 

 

Za to, da se lahko udeležiš konference, potrebuješ le dobro motivacijsko pismo in denar za letalske karte do Trondheima. Ponujajo tudi pomoč pri financiranju potovanja in si potencialno lahko tudi te stroške zmanjšaš. Sama udeležba na festivalu in vseh delavnicah je brezplačna, prav tako nastanitev. Brezplačno ti nudijo tudi tri obroke na dan (zajtrk zagotovijo gostitelji). Z ISFiT zapestnico je brezplačen mestni prevoz, tako da je odkrivanje mesta omejeno le z našo voljo po raziskovanju.

 

 

Deset dni se ne zdi veliko, ampak je izjema priložnost, ki ‘odpira glave’. Morda slednja fraza ni najbolj elegantna, ampak nekako tako najlažje opišem občutke in izkušnje, ki jih pridobiš, ko greš sam v nov kraj, kjer srečaš ogromno drugačnih in zanimivih ljudi. Ob raznolikosti mentalitet, navad in mišljenj, ki jih prinesejo s seboj ljudje iz vseh koncev sveta je neizbežno, da dobiš nova znanja, razumevanje dinamičnosti kultur in inspiracijo za nadaljnjo raziskovanje sveta. Se splača 🙂

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja